Aleš Bartol – Bart, vodja in klaviaturist ene najbolj legendarnih slovenskih glasbenih skupin Mambo Kings, je z nami odkrito spregovoril o svojem glasbenem ustvarjanju, življenju izza odrov in o tem, kako skrbi za zdravje prostate.
Aleš, kot klaviaturist in pevec ene najbolj legendarnih slovenskih glasbenih skupin Mambo Kings, ki že skoraj 30 let razveseljuje publiko vseh generacij s skladbami najširšega spektra, ste najbrž doživeli že “vse”, tako dolgega premora zaradi proticovidnih ukrepov, pa še nikoli… Nam lahko za začetek zaupate, kako ste se spopadali s časom brez odrov?
Prvi trije meseci so bili kot medeni tedni.😊 Po 30 letih smo se končno naspali, saj je noč najtežji del našega igranja. Tudi z otrokoma sem lahko nadgradil odnos, začutil sem ju drugače in še močneje. Stres, stalne obveznosti in periodični pritiski pač naredijo svoje. Moj neusmiljen ritem se, hočem – nočem, zrcali tudi na njiju, na srečo tudi sprostitev. Ko danes gledam nazaj, je bilo to res lepo obdobje za družino. Na drugi strani ravno nasprotno za naš bend – prve so nas »zaprli« in »zadnje spustili«. A ker sem neumoren pozitivec, tudi v tem najdem svetle strani. Navsezadnje je tudi bendu koristila pavza, saj smo se spet zavedli, da to res radi delamo. Saj veste, periodično igranje te lahko naredi malodušnega.
In kakšni so bili občutki, ko ste nedavno spet prvič po daljšem času v Kopru zabavali publiko?
Tista prva runda nastopa je bila magična, počutil sem se kot Bon Jovi. Spet so se zbudile neke začetniške emocije in stara ljubezen do glasbe, ki se nam je z leti igranja in pretiravanja mogoče malce izgubila.
Nam lahko zaupate, kaj trenutno ustvarjate, nas čaka kakšna nova skladba, ki bo z leti ponarodela, kot je Preveč je lepih deklet?
To, da skladba ponarodi in s časom postaja vse večja in večja, je nekaj najlepšega, kar se izvajalcu in avtorju lahko zgodi. Res smo veseli, da generacije z nami rastejo in da se držimo na sceni že skoraj 30 let. Trenutno smo si v silni želji po odrih naložili kar preveč dela, tako da igramo skoraj vsak dan in ni časa za ustvarjanje. Sem pa prepričan, da ko se ta evforija poleže, spet pride čas za ustvarjanje.
Nekoč ste dejali, da je spontanost za vas ena ključnih »začimb« pri glasbenem ustvarjanju. Se zasebno tudi pustite nesti toku ali ste bolj organizirani in preudarni?
Nikoli se nismo imeli za neki resen bend, nikoli nismo imeli vaj in priprav. Smo avanturisti in improvizatorji. Velikokrat najprej skočimo v vodo, potem pa se učimo plavati. Mislim, da nas prav ta spontanost in neprofesionalnost delata posebne.
Menda je ena od vaših lastnosti perfekcionizem, ki pa ga – kot ste nekoč dejali – poskušate omejiti le na delo. Vam to uspeva?
Trudim se, da za vsem tem našim navideznim kaosom vseeno stoji dober temelj, čvrsta in zanesljiva organizacija. Stvari morejo »špilati«! Z leti smo svojo formulo izboljševali in ji hkrati pustili tisto, kar nas je naredilo popularne. Saj veste, publika so naši naročniki. To prinaša odgovornost. In če je odgovornost do sebe stvar osebne izbire, odgovornost do publike ni.
Čeprav ste kot glasbenik poklicno v umetniških vodah in vaše delo velikokrat vključuje tudi obrnjen bioritem, kljub temu prosti čas zapolnjujete s športom, pri čemer vam otroka menda z veseljem sledita – v zimskih mesecih greste z otrokoma velikokrat tudi smučat na Krvavec, hribolazite, kolesarite… Kako vam uspeva vzporejati ta dva svetova?
Ko razmišljam za nazaj, kaj vse sem počel s svojim zdravjem, sem srečen, da sem sploh živ. Se pa v poznih štiridesetih že javljajo odtisi teh napak, tako da so se prioritete malo spremenile in je zdravje postalo ena mojih prioritet. Je pa praktično, da imam od nekdaj rad naravo, in tudi otroka jo čutita tako, kot je treba.
Za zdravje pa zavestno skrbite tudi kot moški, ki se na pragu 50. let zaveda pasti, med katerimi je pogosto žal tudi povečana prostata … Kakšna je vaša izkušnja? Kdaj ste se prvič srečali s tem in kaj je to pomenilo za vas?
Zaradi raka v družini sem najbrž bolj pozoren na svoje zdravje, kot bi bil sicer. Vsako leto grem na menedžerski pregled, kjer se tudi veliko naučim. Del menedžerskega pregleda je tudi urološki pregled, kjer sem se seznanil s tem, kakšni so simptomi povečane prostate. Ena glavnih skritih pasti moških je prav povečana prostata. To, da moraš ponoči večkrat na WC ni prijetno, zbujaš se utrujen … Še dobro, da sem se pravočasno odzval.
Kako zdaj skrbite za zdravje prostate?
Zavedam se, da je za prostato treba poskrbeti že ob prvih simptomih. Redno uživam švicarski izdelek PRORED3, ki mi pomaga odpraviti prve simptome povečane prostate. Gre za edini izdelek v Sloveniji s tremi učinki – za prostato, potenco in vitalnost. Zame je pomembno, da je naraven in varen, z dokazanimi učinki. Najboljša stvar pri mojem natrpanem urniku je, da je ena kapsula na dan dovolj. Po izdelek mi ni treba v lekarno, saj mi ga redno dostavljajo na dom.
Danes pravijo, malo v šali, malo zares, da obstajata dve vrsti moških. Eni so tisti, ki so že imeli težave s prostato, drugi pa tisti, ki bodo te težave skorajda zagotovo izkusili, če bodo le živeli dovolj dolgo. Ker se glede na statistiko slovenski moški težko »premaknejo«, ko je treba narediti kaj koristnega zase, kaj bi jim vi svetovali?
Mislim, da je pri skrbi za svoje zdravje pri vsaki stvari enako. Za en del, mogoče predvsem preventivni, lahko poskrbiš sam s pravilno prehrano, načinom življenja in rednimi pregledi pri zdravniku, za drugi del pa pomoč poiščemo v farmacevtskih izdelkih, ki jim zaupamo, mar ne? Pomembno je, v kakšni formi je moški, kako se počuti, ne pa, koliko je star.
